Mobilna stran SERP, ki vključuje le organske rezultate | Mobilna stran SERP, ki vključuje tudi oglase, graf znanja in druge elemente |
99 % uporabnikov je pogledalo na vrh organskih rezultatov (83 % pri iskanju na računalniku) | 78,5 % uporabnikov je pogledalo na vrh organskih rezultatov |
40 % klikov so pritegnile strani na vrhu organskih rezultatov (34 % pri iskanju na računalniku) | 33,2 % klikov je bilo na zadetke na vrhu organskih rezultatov |
75 % klikov so pritegnili prvi štirje organski rezultati (60 % pri iskanju na računalniku) | 57 % klikov so pritegnili prvi 4 organski rezultati |
V razvoj spletnih mest je pogosto vključenih več različnih oseb iz različnih funkcij, vsak s svojimi željami, pričakovanji in zahtevami glede postavitve ter funkcionalnosti in rezultat pogosto ni najbolj optimalen. Tudi če se mogoče še začne s preprostim načrtom, kot so si ga zamislili strokovnjaki za uporabniško izkušnjo, lahko do objave postane preveč kompleksno in zmedeno. Da se to ne bi zgodilo, sledite pravilu KISS – Keep It Simple, Stupid. Ali v nekoliko manj žaljivi različici Keep it simple and straightforward.
Koncept v ozadju tega pravila je kognitivna gladkost (cognitive fluency) kot mera, kako preprosto je razmišljati o nečem. Ljudje imamo radi preprostost. Naši možgani boljše delujejo, če dobijo preprosta navodila. Ne le po sami vsebini, ampak tudi obliki. Preproste pisave in tisk pomagajo, da bolj jasno razmišljamo in se nam tudi rešitev problema zdi preprostejša. Bolj kot so pisave umetelne in jih je zato težje brati, težje bodo naši možgani obdelovali informacije, sklepanje pa bo slabše. Ali drugače - zaradi preprostih smo ljudje pametnejši.
Preprosta spletna mesta imajo uporabniki raje, jih boljše ocenjujejo in tudi boljše konvertirajo. Če je pot do cilja (konverzije) uporabniku preprosta, ji bo bolj verjetno sledil do konca in si ne bo premislil na sami poti.
Googlova raziskava je pokazala tudi, da so uporabnikom preprosta spletna mesta – takšna, ki so vizualno manj kompleksna - bolj privlačna kot zapletena. Ne le z vidika funkcionalnosti, ampak jih ocenjujejo tudi kot lepša. Presenetljiva ugotovitev te študije je, da so ljudje lahko povedali, ali je spletno mesto preprosto ali zapleteno v zgolj 50ms (0,05 sekunde). Ni čudno, da Google na iskalniku sledi pravilu preprostosti že od vsega začetka.
Zato pri razvoju spletnih mest ne pozabite na pravilo KISS. V nadaljevanju podajamo nekaj osnovnih nasvetov, kako to storiti.
Ne obremenite domače strani
Stran, ki je najbolj pomembna, je domača stran. Mora biti odraz celotnega spletnega mesta, hkrati pa ostati preprosta, jasna in brez motečih elementov. Lepota je v preprostosti, da uporabnik vedno ve, kaj naj bo njegov naslednji korak.
Domačo stran uporabite za en cilj
Ko se na začetku razvoja spletnega mesta vprašate, kaj želite, se v odgovorih pogosto odraža več ciljev: želite, da uporabnik naroči brezplačen preizkus, prebere blogovski zapis, se naroči na newsletter, poišče podrobnosti o izdelku/storitvi, izvede nakup... Vprašajte se, kaj je najpomembnejši cilj in spletno mesto zgradite okrog tega glavnega cilja. Še vedno lahko vključite ostale cilje, uporabite meni ali druge elemente, vendar ne silite uporabnika, da preveč razmišlja – naj izvede predvsem tisti cilj, ki vam je najpomembnejši.
Omejite menijske elemente na sedem
Kratkoročni spomin lahko zadrži 7 elementov. Da bo čim bolj preprosto, upoštevajte ta dognanja kognitivne znanosti in omejite menijske elemente na 7 ali manj. Če jih je več, jih razdelite po skupinah ali manj pomembne »odpirajte« postopoma, tako da se uporabnik naenkrat sooča z odločitvijo ne več kot 7 izbir. Veliko spletnih mest želi uporabnikom ponuditi čim več opcij, vendar jih to lahko le zmede.
Vključite prazen prostor
Ne zapolnite vsega prostora z vsebino. Ni treba, da je prazen prostor bela praznina, lahko je to subtilna slika, ki ni moteča in ne vleče pozornosti uporabnika nase. Prazen prostor ni stran vržen prostor, je pomembna sestavina preprostega oblikovanja, ki usmerja pozornost tja, kjer je potrebna in jo želimo.
Naj bo struktura intuitivna in plitka
Pri strukturi sledite razmišljanju uporabnika, ne vaši notranji organizaciji. Navigacija naj bo preprosta, da jo bo razumel tudi uporabnik, ki ničesar ne ve o vas. Pomembno je tudi, da ni pregloboka – od uporabnika ne zahtevajte preveč klikov. Naj bodo vse informacije, ki jih potrebuje, največ 2 klika stran.
Zmanjšajte možnost odločitev
Hicksov zakon pravi, da več možnosti, kot jih uporabnik ima, več časa potrebuje za odločanje. Več časa kot se bo uporabnik odločal, kam naprej na vaše spletnem mestu, več je možnosti, da se bo odločil, da odide iz njega.
Uporabite grafične elemente
Slike so možganom preproste in jih hitreje obdelajo – 60.000-krat hitreje kot besedilo. Uporabniki se tudi boljše odzivajo na slike kot na besedilo. Zato besedilo na spletnem mestu kombinirajte s slikami, ki ga pomagajo razbiti v delčke, ki jih je lažje obdelati.
Testirajte, testirajte, testirajte
Če upoštevate vseh sedem nasvetov, ste na dobri poti, da bo vaše novo spletno mesto uporabnikom preprosto. Vendar naj ga takega zares dojamejo tudi uporabniki, naj to ne bo le vaše mnenje. Ne ugibajte, kako bodo uporabniki uporabljali vaše spletno mesto in ali bo spletno mesto izpolnilo svoje cilje. Testirajte ga! Vsaka ciljna skupina se bo lahko drugače odzivala na barve, oblikovanje, funkcionalnosti… Testirajte ga pred objavo in kasneje, ko že živi, da preverite, ali se prilagaja željam in potrebam uporabnikov.
Testiranja lahko izvedete sami ali pa v sodelovanju s strokovnjaki za uporabniško izkušnjo, ki jih najdete tudi v našem podjetju. Poleg samih testiranj vam lahko pomagamo tudi pri tem, kako razviti spletno mesto, da bo uporabnikom prijazno in preprosto za uporabo. Pokličite nas in se dogovorite za uvodni sestanek.
Oculus is the first consultancy in South East Europe to offer professional accessibility services where eye tracking is a standard method. With competence in psychology, anthropology, design, digital marketing and research, they help clients improving their UX and increase advertising efficiency.
The purpose of the study was to understand in detail how the participants visually perceive the new advertising concept. The client P marketing wanted to run the study involving drivers in a real-world environment, and Oculus suggested mobile eye tracking in combination with a post-interview as the appropriate method.
“In a study like this that involves driving a vehicle, we needed a mobile eye tracker that could meet our high requirements on unobstructed peripheral vision. Tobii Glasses Eye Tracker was the natural choice for us.” said Tomaz Erjavec, founder and partner at Oculus.
Objavljeno na: Tobii.com
Marketinške raziskave s pomočjo metodologije spremljanja premikov oči (eye-tracking) uporabljajo številna podjetja po svetu, ki želijo na ta način ugotoviti, kateri njihovi oglasi so resnično učinkoviti. Za takšno možnost raziskovanja potrošnikovih zaznav se zdaj lahko odločijo tudi slovenska podjetja.
Test s tehnologijo eye-tracking, opravljalo ga je podjetje Oculus, smo delali tudi na Financah in prišli do zanimivih zaključkov. Povabili smo 30 zaposlenih Časnika Finance, pol moških in pol žensk, in med drugim ugotavljali, kako različno gledamo slike. Kam moški gledajo premierko Alenko Bratušek in kam so usmerjene oči žensk ob rokovanju Boruta Pahorja s hrvaško premierko?
Kako deluje tehnologija spremljanja gibanja oči, se lahko prepričate na posameznih primerih v galeriji, ki so si jih ogledovali tako moški kot ženske. Pozornost moškega je bila zelo očitno usmerjena drugam kot pri ženski.
Celoten članek je na voljo na Finance.si
Gre za razumevanje delovanja možganov in njegovo uporabo z namenom izboljšanja oglasov in izdelkov. To področjej raziskovanja uporablja tehnologijo, kot so spremljanje gibanja očesa (ang. eye tracking), elektrocefalografija, (ang. fMRI), s pomočjo katere lahko spoznamo razloge kupčevih nakupovalnih odločitev in dele možganov, v katerih je nastala odločitev.
Več na temo nevromarketinga pa si lahko preberete v majskem Marketing Magazinu
Zagotavljanje odlične uporabniške izkušnje je seveda neločljivo povezano z vse večjo dostopnostjo pametnih tehnoloških naprav, ki omogočajo nenehno povezanost s spletom. Po podatkih raziskovalne hiše Gartner je bilo leta 2009 na svetu 2,5 milijarde povezanih naprav, večina med njimi mobilnih telefonov, osebnih računalnikov in tablic. Do leta 2020 naj bi se ta številka povzpela že na več kot 30 milijard, pri čemer bodo povezane naprave veliko bolj raznolike. Že aprila letos bodo naprodaj Googlova pametna očala, sledile bodo različne pametne ure, tako da za potrošnika nenehna povezanost ne bo nič neobičajnega. Toda vsi ti uporabniki, ki bodo pametne pripomočke ves čas nosili s seboj, si bodo želeli digitalne izkušnje, ki jim bo nekaj pomenila in bo vznemirila njihove čute. Ni težko ugotoviti, kaj je skupnega izdelkom, ki so priljubljeni pri potrošnikih: odličen uporabniški vmesnik in izjemna uporabniška izkušnja. In uporabniška izkušnja je tista, ki odloča, ali bo izdelek ali storitev na trgu uspel ali propadel.
Foto:FreeDigitalPhotos.net
V letu 2014 bo torej v središču pozornosti pomen uporabniške izkušnje. Podjetja so namreč končno spoznala, da za uporabnike, njihove potrošnike, najpomembnejši dejavnik nakupa izdelka niso njegove specifične lastnosti ali njegova funkcionalnost, temveč to, kaj izdelek prinaša v njihovo življenje in kako ga lahko izboljša. Ali z drugimi besedami – potrošniki svojega denarja ne zapravljajo za nakup izdelka samega, temveč za izkušnjo, doživljaj, ki jim ga izdelek nudi.
A oblikovalci uporabniških vmesnikov in izkušnje bodo morali poskrbeti tudi za odgovornejša digitalna doživetja uporabnikov in spremeniti smer, v katero gre tehnologija. Dejstvo je, da programska in spletna orodja v človeku sprožajo elemente zasvojenosti in tudi destruktivnosti, ki odseva v njihovem resničnem življenju. Najbolj priljubljena družbena omrežja so bolj osredotočena na manipulacijo kot pa na notranjo motivacijo človeka. Namesto da bi se ljudje zaradi tehnologije počutili bolje, so ločeni tako od sebe kot od drugih. Zato se morajo oblikovalci digitalnih izkušenj potruditi, da ljudi ne bodo še bolj odtujili, ampak da jih bodo podpirali in spodbujali. Pri igrifikaciji, na primer, je treba zagotoviti globlje reševanje problemov, ki bo ljudi resnično motiviralo. Trend v smeri ustvarjanja zavestnih digitalnih izkušenj je rezultat globalnega trenda večje odgovornosti pri ustvarjanju človeških sistemov. Na tem področju se že poraja vrsta start-upov, toda vpliv tega trenda še ni raziskan. Zato se bodo v letu 2014 raziskovalci bolj poglobili tudi v digitalne izkušnje, ki jih ustvarjamo.
Ljudje se bodo vedno bolj zavedali tudi dolgoročnega vpliva njihovih osebnih podatkov in vsebin na spletu. Številna podjetja, kot sta Facebook in Twitter, so pravzaprav celotno poslovanje zgradila na podlagi osebnih vsebin ljudi. Uporabniki bodo spoznali, da so ti tehnološki start-upi pravzaprav velike multinacionalke, ki morajo služiti, zato bodo bolj previdni pri deljenju vsebin na spletu. Tudi oblikovalci uporabniške izkušnje se bodo morali posvetiti vprašanju zasebnosti na spletu in delovati v kar največjo korist uporabnikov.
V zadnjem letu ali dveh so nevroznanstvene raziskave, ki podjetjem omogočajo vpogled v podzavestne odzive potrošnikov, precej napredovale. Vedno boljše razumevanje delovanja možganov bo poganjalo tehnologijo in obratno, nove tehnologije nam bodo pomagale bolje razumeti možgane. Razlike med prepoznavanjem vedenjskih vzorcev, ki jih opravi računalnik, in med tistimi, ki so plod človeškega razumevanja, bodo postale manj opaznejše. In tudi to bodo oblikovalci uporabniške izkušnje lahko izkoristili za zagotavljanje digitalnih doživetij, ki bodo motivirala ljudi.
Foto: FreeDigitalPhotos.net
S tem ko tehnologija postaja pametnejša, smo potrošniki postali navajeni, da so izdelki in storitve prilagojeni našim potrebam. Toda v številnih primerih se lahko zaradi presežne personalizacije izgubijo dragoceni vidiki presenečenja, igrivosti in naključnosti. V letu 2014 nas po napovedih poznavalcev tako čaka še več digitalnih izkušenj, ki bodo uporabnike presenečale s priložnostmi za naključna in spontana odkritja.
Še en zanimiv trend na področju oblikovanja uporabniške izkušnje predstavljajo nove vloge v podjetjih. Ker bodo agencije in podjetja prepoznala priložnosti, ki jih lahko vsebinski strategi ponudijo in izkoristijo v procesu oblikovanja izkušenj, se bo vedno več vsebinskih strategov specializiralo za oblikovanje uporabniške izkušnje. Pri tem bodo cilje uporabniške izkušnje kot tudi poslovne cilje prenesli tudi na področje oznamčenih vsebin. Čeprav oznamčene vsebine obstajajo že kar nekaj časa, pa njihova povezava z vsebinsko strategijo, osredotočeno na uporabniško izkušnjo, še ni povsem raziskana. Ker izkušnja pomeni veliko več kot le izdelek ali točko dotika, bo vedno več dela za tiste ljudi, ki bodo znali smiselno združiti in zaokrožiti ti dve področji. To prinaša korist tudi blagovni znamki, ki bo potrošniku nudila razsežnejšo izkušnjo. Namesto da bi ponudila konsistentno izkušnjo le na svoji spletni strani ali aplikaciji, se bo ta povezanost prenesla tudi na druga področja, recimo v oglaševanje. To bi podjetjem omogočilo, da marketinške pobude povežejo z izkušnjo, ki jih oblikujejo za svoje izdelke.
In kaj to pomeni za sam videz spletnih strani? Spletne strani že nekaj časa stremijo k bogatejši in na vsebino osredotočeni izkušnji, ki zdrami našo človeško plat. Nekatere digitalne revije, kot je na primer Mashable, imajo velike koristi od tega, da so odstranile odvečno navlako in izkušnjo prikrojile po meri uporabnika. Minimalizem je sicer v spletnem in mobilnem svetu prisoten že kar nekaj časa in se bo še nadaljeval, saj ga lahko opazimo tudi pri nekaterih najnovejših spletnih aplikacijah in blogih. Dober primer je založniška platforma Medium, kjer lahko ljudje delijo svoje ideje in zgodbe »v več kot 140 znakih«, kot pravijo njeni ustvarjalci. »Je preprosta, lepa, omogoča sodelovanje in vam pomaga, da najdete pravo občinstvo za kar koli, kar jim želite povedati.« In to je tudi bistvo odlične uporabniške izkušnje, kajne?
Vir: UX Magazine
Tomaž Erjavec